Iskanje imen: kako forenzične ekipe identificirajo padle ukrajinske vojake

Bližamo se četrti obletnici vojne v Ukrajini, v kateri je bilo po podatkih študije washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije ubitih skoraj 325.000 ruskih ter med 100.000 in 140.000 ukrajinskih vojakov.

Kljub nadaljevanju spopadov si sprti strani še naprej redno izmenjujeta posmrtne ostanke padlih. Prejšnji teden je Rusija Ukrajini vrnila trupla 1.000 vojakov, Ukrajina pa je Rusiji predala posmrtne ostanke 38 ruskih vojakov. Izmenjava vojnih ujetnikov in padlih je eno redkih področij, na katerih Kijev in Moskva še vedno sodelujeta.

A z vsako vrnitvijo posmrtnih ostankov v domovino se začne tudi zahtevno delo identifikacije. Trupla pogosto prispejo močno poškodovana in pomešana, zato sta pri vsakem koraku potrebni skrajna natančnost in velika skrb. Prav skozi to dolgotrajno in zahtevno delo forenzična ekipa skuša sredi vojne ohraniti vsaj del dostojanstva padlih.

Ena od takšnih terenskih mrtvašnic se nahaja v Odesi, kjer so star železniški vagon preuredili v prostor za shranjevanje trupel. Kot je za Deutsche Welle (DW) pojasnil eden od tamkajšnjih delavcev, posmrtne ostanke najprej pripeljejo s tovornjaki, jih razporedijo v vreče z unikatno identifikacijsko številko, nato pa jih bodisi shranijo v vagon bodisi prepeljejo neposredno v šotore.

V šotorih nato forenzična ekipa natančno pregleda vsak posmrtni ostanek. Vse skrbno fotografirajo in dokumentirajo, pri tem pa beležijo vsako podrobnost – od poškodb do oblačil, nakita, tetovaž in morebitnih osebnih dokumentov.

Kot poroča DW, šteje prav vsaka podrobnost – tudi če je človek mrtev že več mesecev ali celo let, lahko forenzična ekipa iz posmrtnih ostankov še vedno izlušči ključne namige o njegovi identiteti. "Če so zobje še prisotni, lahko ugotovimo starost pokojnega," je za DW dejal eden od forenzikov.

Vzorce DNK, ki jih pri tem zberejo, nato posredujejo nacionalnemu registru, kjer skušajo ugotoviti, komu posmrtni ostanki pripadajo. Kot poroča DW, lahko identifikacija v nekaterih primerih traja tudi več let.

Kot poroča DW, je forenzična ekipa od približno 3.000 trupel, ki so jih pripeljali v Odeso, doslej uspela identificirati 700.

"Ko potrdimo, da je človek umrl, svojci pogosto najdejo vsaj kanček notranjega miru," je za DW povedal eden od forenzikov.

Tudi Julija, ki je leto dni iskala pogrešanega moža Volodimirja, je po identifikaciji njegovih posmrtnih ostankov vendarle našla vsaj delno olajšanje, poroča DW. "Nenavadno, kot se sliši, je vse postalo lažje, ker vem, da je bil to on. Vem, da ga ne mučijo, da ni nekje v gozdu ali jarku," je dejala.

Volodimirja so kremirali, kot si je sam želel, Julija pa je v grob položila tudi nekaj njegovih osebnih predmetov, ki so ga spremljali v njegovem prekratkem življenju, še navaja DW.